Deseto novo duhovno spoznanje, I. del

<p style="text-align: justify;">Vsa doslej obravnavana spoznanja opisujejo resničnost človekovega duhovnega razvoja, tako osebnega kot tudi skupnega, udejanjanje teh spoznanj oz. življenje po njih in izpolnjevanje usode, ki nam je namenjena, pa zahteva globlje razumevanje duhovnega procesa.</p> <p style="text-align: justify;">Slednje je zajeto v tem zadnjem, desetem spoznanju, ki naj bi pokazalo resničnost duhovnega zemeljskega preoblikovanja, vendar ne le z vidika zemeljske razsežnosti, ampak tudi z vidika razsežnosti življenja po življenju.</p> <p style="text-align: justify;">S pomočjo duhovnega spoznanja o ohranjanju vizije lahko globlje razumemo, zakaj je treba združevati te razsežnosti, in zakaj morajo dana&scaron;nji ljudje izgubiti svoj zgodovinski smisel. Ko bomo tak&scaron;no razumevanje naposled lahko vnesli tako v svojo kot tudi občo kulturo, bo nedvomno prineslo želene rezultate.</p> <p style="text-align: justify;">Presek človekove duhovne zgodovine.</p> <p style="text-align: justify;">Na&scaron; nastanek. Vse, kar predstavlja na&scaron; planet, se je začelo tedaj, ko je eksplodirala prva snov in se oblikovala v zvezde, ki so nato živele in umirale. Bruhale so najraznovrstnej&scaron;e prvine, ki so nazadnje oblikovale na&scaron; planet. V nastalem zemeljskem okolju so se te prvine združevale v čedalje kompleksnej&scaron;e snovi, dokler niso preskočile v organsko življenje, ki se je kot po kakem večjem načrtu razvijalo v &scaron;ir&scaron;e organizacije in zavest.</p> <p style="text-align: justify;">Mnogocelični organizmi so se razvili v ribe, te pa naprej v dvoživke, ki so se nato razvile v plazilce in ptice ter naposled v sesalce. Kot bo to razumljivo malo kasneje, je del vsake od du&scaron; v tako imenovanem onstranstvu oz. v razsežnosti življenja po življenju pravzaprav del vsega člove&scaron;tva, ki je doživelo ves ta dolgi proces evolucije.</p> <p style="text-align: justify;">Človekovi predniki so tako plavali kot ribe, se kot dvoživke splazili na kopno in se borili za preživetje kot plazilci, ptiči in sesalci. Borili so se na vsakem koraku dokler nazadnje niso prevzeli člove&scaron;ko obliko &ndash; vse to z neko povsem določeno namero. To dejstvo pojasnjuje tudi pomen in vlogo živali v horoskopu, vzhodnja&scaron;kem ali zahodnja&scaron;kem.</p> <p style="text-align: justify;">Človekovi predniki so torej dobro vedeli, da se bodo v valovih naslednjih rodov rojevali v fizično razsežnost in se trudili prebuditi, združiti ter razviti, ne glede na duhovno kulturo, ki obstaja v razsežnosti življenja po življenju. Vedeli so, da bo potovanje dolgo in tudi mučno.</p> <p style="text-align: justify;">Ko bodo začeli doživljati intuitivne prebliske, bodo zaznali strah osamljenosti in ločenosti, vendar ne bodo potonili nazaj v spanje. Premagovali bodo strah in se opirali na nejasno intuitivno v&eacute;denje, da v vesolju niso sami, in da so duhovna bitja, ki so s povsem določeno duhovno namero naselila ta planet.</p> <p style="text-align: justify;">Postopni razvoj. Na&scaron;i predniki so sledili delujoči sili evolucije in gravitirali v čedalje večje in prepletenej&scaron;e družbene skupine, se razvijali v najrazličnej&scaron;e poklice, premagovali potrebo, da bi porazili&nbsp; in osvajali drug drugega, dokler nazadnje niso vzpostavili demokratičen proces, v katerem so lahko uveljavili svoje zamisli, jih združevali in razvili v bolj&scaron;e resnice.</p> <p style="text-align: justify;">Postopoma so zaznali varnost v sebi, saj so napredovali od izraza božanstva v obliki nadnaravnih bogov do božanstva, ki je zajeto v edinem Bogu Očetu in je nekje zunaj njih, ter v dokončni izraz Svetega Duha v njih samih. Intuitivno so zaznali in zapisali sveta besedila ter pridobili simbolne izraze za prihodnost in odnos z edinim božanstvom.</p> <p style="text-align: justify;">Vidci Vzhoda in Zahoda so dognali in pojasnili, da je Sveti Duh zmeraj navzoč in dostopen, in da hrepeni po človekovi sposobnosti, da se duhovno odpre in s tem odstrani ovire, ki mu preprečujejo popoln stik z njim.</p> <p style="text-align: justify;">Želja na&scaron;ih prednikov po združevanju in družbeni skupnosti se je sčasoma okrepila, saj so zaznali&nbsp; globljo povezanost z ljudmi, ki so živeli na istem zemljepisnem ozemlju. Člove&scaron;tvo se je začelo združevati v politične narode in naposled v države, da so lahko bolje zagovarjali svoje poglede.</p> <p style="text-align: justify;">Temu pomembnemu odkritju je nato sledil pravi izbruh proizvodnje in trgovine. Osnovali so znanstveno metodo, ki je nato spodbudila mnoga odkritja, vse to pa je nato omogočilo začetek gospodarskega razvoja in &scaron;irjenja posvetnosti, zajetih v pojavu, ki so ga imenovali industrijska revolucija.</p> <p style="text-align: justify;">Razvili so omrežja mednarodnih gospodarskih odnosov, nato pa se prebujali naprej in se naposled spomnili svoje resnične duhovne narave. Nova duhovna spoznanja, ki že sedaj nezadržno prežemajo člove&scaron;ko zavest, bodo omogočila razviti novo, veliko bolj razsvetljeno gospodarstvo, ki bo združljivo z Zemljo.</p> <p style="text-align: justify;">Naposled bodo ta spoznanja premagala tudi poslednjo zastra&scaron;ujočo polarizacijo nasprotnih si sil in prinesla na ta planet povsem drugačen duhovni pogled na svet.</p> <p style="text-align: justify;"><span class="post_img_contaier"> <img class="img-responsive" src="https://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2021/09/21/1632253891_2180405.jpg" alt=" " /> </span></p> <p style="text-align: justify;">Nastanek vi&scaron;je ravni zavedanja.</p> <p style="text-align: justify;">Prevlada rutine.&nbsp; V pradavnini so prvi ljudje &ndash; človečnjaki s tedanjo ravnjo svojega zavedanja živeli v tesni povezavi z ritmi in znamenji naravnega sveta, katerim pa so se zgolj nagonsko odzivali. Njihovi vsakodnevni opravki so zajemali iskanje hrane in druženje znotraj skupine.</p> <p style="text-align: justify;">Moč je bila v rokah najmočnej&scaron;ega posameznika, ki so se mu morali podrejati, znotraj te hierarhije pa je vsak brez posebnega razmisleka sprejel svoje mesto. Z enako naravno ravnodu&scaron;nostjo so sprejemali tudi vse svoje nenehne življenjske tragedije in težave.</p> <p style="text-align: justify;">Miniti je moralo na tisoče let preden so se nekateri posamezniki naveličali rutine, ki so jo prepoznali pred sabo. Ko jim je otrok umrl na rokah, se je njihova zavest raz&scaron;irila in začeli so se spra&scaron;evati, zakaj. Pričeli so tuhtati, kako bi se bilo mogoče takim stvarem izogniti. Začeli so se ozave&scaron;čati &ndash; spoznavati, da so tukaj in sedaj, in da so živi.</p> <p style="text-align: justify;">Zmogli so se korak za korakom odmakniti od samodejnega odzivanja naravnim potrebam in pokukati&nbsp; v &scaron;ir&scaron;i smisel svojega obstoja. Vedeli so, da se življenje vrti v ciklih sonca in lune ter letnih časov, smrti njihovih bližnjih pa so jim govorile, da ima življenje tudi svoj konec. Zato se jim je pričelo odpirati vpra&scaron;anje: Kaj je smisel življenja?</p> <p style="text-align: justify;">Tako so nekateri začeli zaznavati tudi svojo rojstno vizijo, po kateri so v zemeljske razsežnosti prihajali s posebno nalogo, in sicer da spodbudijo prvo duhovno prebujanje člove&scaron;tva. Pred svojim rojstvom so se zavedali, da se člove&scaron;tvo vkrcava na dolgo potovanje, ki so ga lahko videli.</p> <p style="text-align: justify;">Vedeli so tudi, da si ga bo moralo zaslužiti, rod za rodom. Ko pa so ozavestili cilj svoje usode, so s tem izgubili tudi prvotni mir svojega nezavedanja. Navdu&scaron;enju in spoznanju, da so živi, sta se tako pridružila strah in negotovost, kajti &scaron;e niso vedeli zakaj.</p> <p style="text-align: justify;">Poglavitni življenjski motivi. Dolgo člove&scaron;ko zgodovino tako ženeta dve temeljni pobudi. Po eni strani moramo premagovati svoj strah s pomočjo intuicije in miselnih podob, da gre v na&scaron;em življenju za dosego nekega cilja, za razvoj civilizacije v pozitivni smeri, ki ga lahko spodbujamo le kot pogumni in modri posamezniki.</p> <p style="text-align: justify;">Moč teh občutkov nas opominja, da pravzaprav nismo sami, čeprav se življenje zdi &scaron;e tako negotovo in nesmiselno, ter da pod skrivnostjo na&scaron;ega obstoja tičita pravi pomen in smisel na&scaron;ega življenja. Po drugi strani pa smo pogosto plen nasprotne pobude &ndash; nagona, da bi se za&scaron;čitili pred svojim strahom, saj ne moremo prepoznati smisla.</p> <p style="text-align: justify;">Tako se prepu&scaron;čamo tesnobi ločenosti in zapu&scaron;čenosti. Strah nas sili v prestra&scaron;eno samoza&scaron;čito, ko se borimo, da bi obdržali svoje položaje moči, si medsebojno krademo energijo in se upiramo spremembam ter razvoju, ne glede na nove, veliko bolj&scaron;e podatke in informacije od teh, ki so nam pri roki.</p> <p style="text-align: justify;">Prebujanje se je nadaljevalo, tisočletja so minevala in ljudje so se postopoma združevali v čedalje večje skupine. Sledili so svojemu gonu pa identifikaciji z več ljudmi, po oblikovanju prepletenej&scaron;ih družbenih razmerij in organizacij. Ta gon izvira v nejasnem intuitivnem v&eacute;denju, znanem samo v razsežnosti življenja po življenju, da je člove&scaron;ka usoda na zemlji čedalje tesnej&scaron;e združevanje.</p> <p style="text-align: justify;">Takratni ljudje so začeli delovati v skladu z njim in so ugotovili, da lahko razvojno presežejo svoje tedanje nomadsko življenje, opustijo lov in nabiranje zemeljskih plodov ter začnejo gojiti in pridelovati rastline, pa tudi udomačevati in rediti živali, ko so živele v njihovi okolici in so jim zagotavljale beljakovinsko prehrano.</p> <p style="text-align: justify;">Delovali so na podlagi podob svetovne vizije, ki so tičale globoko v njihovem nezavednem in so jih arhetipsko gnale naprej. Zaznali so premik, ki je bil eden od najpomembnej&scaron;ih sprememb v člove&scaron;ki zgodovini, saj je omogočil preskok dotedanjega nomadskega tavanja k določeni stalnosti &ndash; ustanavljanju večjih kmečkih naselij.</p> <p style="text-align: justify;">Prvi duhovni prebliski. Kmečke skupnosti so se razvijale in &scaron;irile. Presežki hrane so spodbudili trgovino in omogočili člove&scaron;tvu, da se je razdelilo v prve poklicne skupine: pastirje, zidarje in tkalce, nato trgovce, kovače in vojake. Kmalu nato so izumili pisavo in računanje. Muhasta narava in življenjski izzivi pa so nenehno mučili zavest zgodnjega člove&scaron;tva, v zraku je stalno lebdelo neizgovorjeno vpra&scaron;anje: zakaj smo živi?</p> <p style="text-align: justify;">Redki posamezniki so se trudili razumeti duhovno resničnost na vi&scaron;ji ravni. Doumeli so, da so v zemeljsko razsežnost pri&scaron;li z enim samim ciljem: želeli so povečati člove&scaron;ko zavedanje božanskega vira. Vendar so bili njihovi prvi intuitivni prebliski božanskega megleni in nepopolni, saj so se pojavljali v obliki mnogobo&scaron;tva.</p> <p style="text-align: justify;">Člove&scaron;tvo je začelo priznavati množico krutih in zahtevnih božanstev, bogov, ki so bivali nekje zunaj in so vladali vremenu, letnim časom ter pridelku. Zato so jih sku&scaron;ali pomirjati z različnimi obredi, rituali in žrtvovanjem.</p> <p style="text-align: justify;">Tisoče let so se &scaron;tevilne kmečke skupnosti tako združevale v obsežne civilizacije Mezopotamije, Egipta, Krete, doline Inda in severne Kitajske, sleherna v svojo različico naravnih in živalskih božanstev. Toda ti bogovi niso mogli te&scaron;iti tesnobe ljudi. Celi rodovi du&scaron; so prihajali v zemeljsko razsežnost s sporočilom, naj se člove&scaron;tvo razvija na podlagi izmenjavanja in primerjanja znanja.</p> <p style="text-align: justify;">Ko pa so ti rodovi zaživeli v člove&scaron;ki obliki, so podlegali svojemu strahu in so svojo intuicijo izkrivili v nezavedno potrebo po osvajanju, vladanju in nasilnem vsiljevanju svojega življenjskega sloga.</p> <p style="text-align: justify;">Tako se je začelo dolgo obdobje cesarstev in tiranov, v katerem so se drug za drugim pojavljali veliki vodje, ki so združevali moč svojega naroda in osvajali nova ozemlja, trdno prepričani, da mora člove&scaron;tvo prevzeti pobude njihove kulture.&nbsp; Pa vendar so bili mnogi tudi premagani in potisnjeni v sužnost večje in močnej&scaron;e civilizacije.</p> <p style="text-align: justify;">Tisoče let so različna cesarstva vznikala v zavesti člove&scaron;tva, &scaron;irila so svoje zamisli, za nekaj časa zavladala s svojo učinkovitej&scaron;o resničnostjo, gospodarskimi&nbsp; načrti in vojnimi tehnologijami, nato pa so podlegla močnej&scaron;i in bolje organizirani viziji. Tako so se počasi in postopno porajale mnoge nove zamisli, stare pa so izginjale.</p> <p style="text-align: justify;">Različni religijski nazori. V tem počasnem in krvavem procesu so si tudi ključne resnice iz razsežnosti življenja po življenju postopno utirale pot v zemeljsko razsežnost. Ena od najpomembnej&scaron;ih &ndash; nova podoba medsebojnega delovanja &ndash; ki se je začela pojavljati &scaron;irom po planetu, je naposled na&scaron;la jasen izraz v filozofiji starih Grkov.</p> <p style="text-align: justify;">Čeprav se je izmenjavanje zamisli in sporazumevanje med ljudmi kljub temu &scaron;e velikokrat izrodilo v negotovo bitko za moč, se je vendarle začel močneje uveljavljati proces, ki je spodbujal razvoj člove&scaron;ke resničnosti na besedni&nbsp; in ne več na telesni&nbsp; ravni. Hkrati se je začela &scaron;iriti zamisel, ki ji je bilo namenjeno, da bo povsem spremenila člove&scaron;ko razumevanje duhovne resničnosti.</p> <p style="text-align: justify;">Pojavila se je v zgodovinskih zapisih majhnega plemena na Srednjem vzhodu. Nekateri posamezniki, ki so se rodili v judovski kulturi, so pred svojim rojstvom vedeli, da je bil tedanji opis božanskega vira, ki so intuitivno zaznavali, napačen in izkrivljen. Zamisel mnogobo&scaron;tva je bila samo razdrobljena slika neke večje celote, saj so spoznali, da obstaja samo eden Bog.</p> <p style="text-align: justify;">Torej samo Bog, ki je bil po njihovem mnenju sicer &scaron;e vedno zelo zahteven, grozeč in patriarhalen &ndash; &scaron;e vedno je bival nekje zunaj člove&scaron;tva &ndash; toda prvič je bil prepoznan tudi kot oseben in odziven ter edini stvarnik vsega člove&scaron;tva.</p> <p style="text-align: justify;">Intuitivno zaznavanje enega samega božanskega vira se je &scaron;irilo in jasnilo v civilizacijah vsega sveta. Hinduizem in budizem pa tudi druga vzhodna verstva, so na Kitajskem in v Indiji, ki sta prednjačili v tehnologiji, trgovini in družbenem razvoju, pomikali Vzhod h kontemplativnemu (globokemu in pobožnemu) žari&scaron;ču.</p> <p style="text-align: justify;">Pobudniki teh verstev so intuitivno zaznavali, da je Bog več kot samo osebnost, da je mogočna sila, in da ga je mogoče povsem doseči le v razsvetljenem izkustvu. Vzhodna verstva so manj spo&scaron;tovala zakone in obrede, ki naj bi ugajali Bogu; bolj so iskala notranjo povezavo z njim, spodbujala so premik zavesti, zavestno odpiranje in varnosti, ki sta ves čas dosegljivi.</p> <p style="text-align: justify;">Tako so se pojavili tudi tako imenovani gnostiki (dobri poznavalci kr&scaron;čanske religije), ki so rotili Cerkev, naj se popolnoma osredotoči na notranje transformativno izkustvo in naj navaja Kristusovo življenje le za zgled, kaj lahko doseže sleherni človek. To je povzročilo, da se Cerkev sesedla od strahu, saj so njeni voditelji zaslutili,&nbsp; da bi s tem lahko izgubili nadzor.</p> <p style="text-align: justify;">Zato so oblikovali nauk, ki je temeljil na mogočni hierarhiji duhovnikov, ki so z njim postali nekak&scaron;en posrednik med Bogom in človekom. Sčasoma so bila vsa gnostična besedila razgla&scaron;ena za bogokletna in so jih tudi izključili iz Svetega pisma. Vendar so se kljub temu kmalu pojavile skrivne sekte franči&scaron;kanov, ki so sku&scaron;ale v kr&scaron;čansko verovanje spet zajeti ča&scaron;čenje narave in vračanje k notranjemu izkustvu božanskega.</p> <p style="text-align: justify;">V zemeljsko razsežnost so namreč pri&scaron;li z v&eacute;denjem, da se bo nasprotovanje gnostikom sčasoma poleglo in trdno so se odločili ohraniti stara besedila ter rokopise, dokler ne bo napočil pravi čas.</p> <p style="text-align: justify;">Duhovno prebujenje.</p> <p style="text-align: justify;">Majanje cerkvenih dogem. Pomembnej&scaron;i premik v smeri duhovnega prebujanja se je začel v času (petega) papeža Celestina nekje proti koncu trinajstega stoletja. Po njem so poimenovali tudi kraj s starimi majevskimi ali inkovskimi ru&scaron;evinami v Peruju, v katerih so, bojda, na&scaron;li zapise v latinskem jeziku o devetih duhovnih spoznanjih.</p> <p style="text-align: justify;">Prebujanje se je začelo s skupino menihov, ki so verjeli, da lahko dosežejo vi&scaron;jo raven zavesti na ta način, da se umaknejo iz civilizacije in se posvetijo kontemplativnemu življenju v naravi. Papež Celestin je tak&scaron;no zamisel močno podpiral, saj je tudi sam nekaj časa preživel med njimi v neki votlini.</p> <p style="text-align: justify;">Zaradi tega so ga cerkvene oblasti tudi odstavile, prej omenjeno skupino menihov pa so celo označili kot gnostike in jih izobčili. Zgodnja Cerkev se je namreč zelo bala posameznikov, ki bi imeli preveliko moč, zato so njeni vodje večkrat za&scaron;li v protislovje s svojimi nauki.</p> <p style="text-align: justify;">Po eni strani so duhovniki priganjali vernike, naj i&scaron;čejo mistično Božje kraljestvo v sebi in naj zaznajo Božjo voljo ter sprejmejo Svetega Duha, po drugi strani pa so vsak pogovor o tem, kako je mogoče doseči tak&scaron;na stanja, razgla&scaron;ali za bogokletstvo, in da bi zavarovali svojo moč, so se večkrat zatekli celo k umorom.</p> <p style="text-align: justify;">Postajalo je vse bolj jasno, da se na Zahodu pojavlja novo obdobje. Oblast Cerkve se je močno zamajala s pojavom novega družbenega razmerja: narod &ndash; država. Bolj ko so se ljudje medsebojno ozave&scaron;čali, bližje je bil konec velikih cesarstev. Prihajali so novi rodovi, ki so zaslutili na&scaron;o usodo združevanja.</p> <p style="text-align: justify;">Uveljavili so narodnostno zavest, ki je temeljila na skupnem jeziku in neodvisnem ozemlju. Državam so sicer &scaron;e vedno vladali avtokratski oblastniki, za katere je pogosto veljalo, da vladajo po Božji volji, toda porajala se je nova civilizacija z začrtanimi&nbsp; teritorialnimi mejami in vzpostavljeno mednarodno denarno menjavo ter trgovino.</p> <p style="text-align: justify;">Evropa je bogatela, se izobraževala in doživljala pomemben preporod. Nastale so prve demokratične skup&scaron;čine in pojavili so se pozivi&nbsp; k odpravi kraljevske pravice po Božji volji in tudi krvave vladavine Cerkve nad duhovno in družbeno resničnostjo. Protestantska reformacija je izpolnila obljubo, da posameznik lahko sam prebira Sveto pismo in osvaja neposredno vez z Bogom, česar tedanje cerkvene oblasti niso dopu&scaron;čale. <br />&nbsp; <br />Zanikanje domorodne miselnosti. V tem času so posamezniki, ki so hoteli pridobiti več moči in svobode, začeli raziskovati ameri&scaron;ko celino, prostrano ozemlje s simbolno lego med vzhodno in zahodno civilizacijo. Tja so prihajali z v&eacute;denjem, da je ozemlje že naseljeno, zavedali so se, da se lahko naselijo in sporazumevajo s prvotnimi prebivalci le na njihovo povabilo.</p> <p style="text-align: justify;">Nezavedno so čutili, da Američani predstavljajo ozemljitev in pomoč Evropi, ki je hitro izgubljala občutek svete bližine z naravnim okoljem in se pomikala k nevarni posvetnosti. Kultura ameri&scaron;kih domorodcev sicer ni bila popolna, vendar je zagotavljala model, po katerem bi se evropska miselnost lahko povrnila k svojim koreninam. Spet pa se je v njihovo zavest vpletel strah, zato so ti posamezniki zaznavali samo željo po naselitvi novih ozemelj.</p> <p style="text-align: justify;">Čutili so sicer novo svobodo duha, toda s seboj so nosili tudi potrebo po gospodovanju in osvajanju ter zagotavljanju lastne vrednosti. Pomembne resnice domorodne civilizacije so se razblinile v naglici, s katero so priseljenci izkori&scaron;čali bogate naravne vire novih ozemelj.</p> <p style="text-align: justify;">Zahodnja&scaron;ka miselnost je s tem izgubila stik s skrivnostjo, saj je tudi tu kot pri vseh prej&scaron;njih osvajanjih novih ozemelj skrčila magijo globokih gozdov na gradbeni les, skrivnost življenja v divjini pa na lepe živalce. Zelo hudo je, da je moralo miniti kar &scaron;tiristo let, da sta se evropska in domorodna miselnost naposled vendarle začeli združevati.</p> <p style="text-align: justify;"><br />Prevlada materialnega blagostanja.</p> <p style="text-align: justify;">Potiskanje duhovnosti v ozadje. Renesansa v Evropi se je bohotila, moč Cerkve pa je vse bolj upadala. Evropejci so čutili, da se v njih prebuja nov pogled na življenje. Mnogi pogumni posamezniki, ki so jih navdihovali intuitivni spomini, so uvedli znanstveno metodo kot demokratičen proces raziskovanja in&nbsp; spoznavanja sveta.</p> <p style="text-align: justify;">Ta povsem nova metoda &ndash; raziskovanje vidikov naravnega sveta, izpeljevanje sklepov, nato pa pojasnjevanje pridobljenega pogleda tudi drugim &ndash; je bila nekak dogovorjen proces, s katerim so naposled dojeli položaj člove&scaron;tva na planetu, pa tudi njegovo duhovno raven.</p> <p style="text-align: justify;">Cerkev je tedaj uklenil strah in je po vsej sili posku&scaron;ala uti&scaron;ati novo znanost. Političnim silam, ki so se pridružile bodisi eni ali drugi strani, je vendarle uspelo doseči kompromis. Znanost je nato smela svobodno raziskovati zunanji, snovni svet, vse duhovne pojave pa je morala prepustiti v okrilju oblasti takrat &scaron;e vedno zelo vplivne duhov&scaron;čine.</p> <p style="text-align: justify;">Notranji svet izkustev &ndash; človekova najvi&scaron;ja zaznavna stanja lepote in ljubezni, intuicije, medsebojnih pojavov in celo sanj &ndash; je bil povsem izven dosega nove znanosti.</p> <p style="text-align: justify;">Čeprav močno omejena, je znanost začela v čedalje večjem obsegu zarisovati in opisovati delovanje fizičnega sveta, ogromno je pripomogla tudi k &scaron;irjenju trgovine in izkori&scaron;čanju naravnih virov. Gospodarska varnost ljudi se je povečala, saj so počasi začeli izgubljati občutek za skrivnost in so pozabljali na vrtajoča vpra&scaron;anja o smislu svojega življenja.</p> <p style="text-align: justify;">Odločili so se, da je dovolj smiselno že to, da preživijo in sebi ter svojim otrokom zgradijo bolj&scaron;i in varnej&scaron;i svet. Postopno so se povsem prepustili hipnozi tihega dogovora, ki je zanikal resničnost smrti in ustvarjal iluzijo, da je svet pojasnjen, običajen in brez skrivnosti. Tako so ljudje svoje nekoč zelo trdno intuitivno v&eacute;denje o duhovnem božanskem viru potisnili &scaron;e globlje v svojo notranjost.</p> <p style="text-align: justify;">V čedalje bolj uveljavljenem materializmu je bilo na Boga mogoče gledati le kot na oddaljenega deističnega Boga, ki je sicer ustvaril vesolje, a ga takoj nato odrinil, se odmaknil in ga pustil, da živi mehanično kot napovedljiva naprava, pri kateri ima vsak učinek svoj vzrok, nepovezani dogodki pa se dogajajo zgolj naključno in zelo poredko.</p> <p style="text-align: justify;">Razmah napredka.</p> <p style="text-align: justify;">Vendar so mnogi posamezniki v to obdobje pri&scaron;li z v&eacute;denjem, da je razvoj tehnologije in proizvodnje &scaron;e kako pomemben, saj bi sčasoma lahko neizmerno osvobodil člove&scaron;tvo, ne da bi pri tem onesnaževal okolje. Prvi, ki so se rodili v to obdobje, pa so se spomnili le splo&scaron;nega intuitivnega znanja o gradnji, proizvodnji in delu in so se trdno oprijemali ideala demokracije.</p> <p style="text-align: justify;">Tak&scaron;na intuicija je najmočneje vplivala na nastanek Združenih držav in njihove demokratične ustave, saj je bila Amerika takrat pripravljena na veliki preizkus in izmenjavo nekaterih zamisli, ki so bile značilne tudi za prihodnost. Zatrla pa je sporočila domorodnih Američanov, prignanih sužnjev iz Afrike in vseh drugih, ki so morali na svojih hrbtih prena&scaron;ati ta ameri&scaron;ki poizkus, čeprav so si želeli, da bi bili tudi oni sli&scaron;ani in zajeti v evropsko miselnost.</p> <p style="text-align: justify;">V devetnajstem stoletju je bilo člove&scaron;tvo tik pred drugim velikim premikom njihove civilizacije &ndash; pred spremembo, ki bo temeljila na novih energijskih virih nafte, pare in nazadnje elektrike. Gospodarstvo se je razvilo v prostrano in zapleteno delovno področje, ki je v izbruhu novih tehnik zagotavljalo več izdelkov kot kdajkoli prej.</p> <p style="text-align: justify;">Ljudje so se trumoma selili iz podeželja v velika urbana proizvodna sredi&scaron;ča, zapu&scaron;čali so kmečko življenje in na ta način aktivno sodelovali v novi industrijski revoluciji. Večina jih je verjela, da je demokratično zasnovani kapitalizem, ki naj bi se razvijal brez vladnega poseganja, najbolj&scaron;a metoda&nbsp; trgovanja med ljudmi.</p> <p style="text-align: justify;">Vsi, ki so se rodili v ta čas, so tako upali, da bodo pripomogli k razvoju &scaron;e bolj uspe&scaron;nega kapitalizma. Žal, je bil tudi pri njih strah tako močan, da jim je uspelo zaslutiti samo željo po individualni varnosti, po izkori&scaron;čanju delavcev in po večanju dobičkov, čeprav je to pomenilo tudi zarotni&scaron;ke dogovore s poslovnimi tekmeci in z vladami. Sledilo je torej veliko obdobje &raquo;roparskih vitezov&laquo; oz. skrivnih bančnih in industrijskih kartelov.</p> <p style="text-align: justify;"><br />Velike zmote in prevare.</p> <p style="text-align: justify;">Socialistične zablode. Na začetku dvajsetega stoletja sta se zaradi najrazličnej&scaron;ih kapitalističnih zlorab pojavila dva nova gospodarska sistema. V Angliji sta dva človeka (Marx in Engels) izdala &raquo;manifest&laquo;, ki je zahteval povsem nov družbeni sistem. Vodili naj bi ga delavci, sčasoma pa bi z njim oblikovali pravo gospodarsko utopijo, v kateri ne bi bilo niti pohlepa niti tekmovalnosti, zaloge vsega člove&scaron;tva pa bi bile dostopne vsakomur v skladu z njegovimi potrebami.</p> <p style="text-align: justify;">V tedanjih zelo težkih delovnih pogojih je ta zamisel, seveda, pritegnila &scaron;tevilne privržence, ki pa so lahko kmalu uvideli, da je &raquo;manifest&laquo; teh materialističnih delavcev le izrodek prvotne namere. Njegova ustvarjalca sta bržkone intuitivno zaznavala, da bo člove&scaron;tvo nekoč zmožno uresničiti tako gospodarsko utopijo.</p> <p style="text-align: justify;">Žal, pa se nista spomnila, da jo je moč uresničiti le v demokratičnem sodelovanju, porojenem iz svobodne volje in s postopnim razvojem. Lep dokaz za velike pomanjkljivosti vseh tovrstnih zamisli je tudi eksperiment, ki je skoraj pol stoletja potekal v Jugoslaviji &ndash; na&scaron;em prvotnem državnem okolju, in se je imenoval socialistično samoupravljanje.</p> <p style="text-align: justify;">O njegovih koristih ni mogoče reči prav veliko, odprava vseh njegovih &scaron;kodljivih posledic pa bo bržkone trajala &scaron;e prav toliko časa, kot ga je bilo potrebnega za njegovo vzpostavitev, medtem ko bodo njegovo ceno plačevali &scaron;e naslednji rodovi. Bliskoviti in tudi zelo klavrn konec tega ponesrečenega eksperimenta samo dokazuje po eni strani njegovo nedomi&scaron;ljenost in popolno neučinkovitost, po drugi strani pa zelo očitno nesposobnost njegovih pobudnikov in tvorcev.</p> <p style="text-align: justify;">Podobno so tudi pobudniki komunističnega sistema, ki se je začel v Rusiji, ves čas zmotno domnevali, da ga je mogoče ustvariti na silo in v okrilju diktature. Nestrpno so namreč razvijali gospodarsko in družbeno utopijo, ustvarili pa so komunizem in z njim mnoge hude probleme in tragedije.</p> <p style="text-align: justify;">Zato je tudi ta sistem zelo bedno propadel, razen &scaron;tevilnih in hudih, zlasti ekolo&scaron;kih problemov, ki jih je zapustil vsem zanamcem, pa je zahteval tudi na milijone člove&scaron;kih življenj.</p> <p style="text-align: justify;">Fa&scaron;istične zlorabe. Zelo blizu vseh teh pogubnih zmot je, seveda, tudi zlo fa&scaron;izma oz. nacizma. Ta sistem je bil zami&scaron;ljen tako, da bi stopnjevali dobiček in nadzor vladajoče elite, ki se je imela za izbrane voditelje člove&scaron;ke družbe.</p> <p style="text-align: justify;">Prepričani so bili, da narod najbolje uresniči svoj potencial in doseže najvi&scaron;ji svetovni položaj, če se odreče demokraciji in prepusti vso oblast vladi, tesno povezani z novimi industrijskimi mogotci. Udejaniti so torej hoteli civilizacijo, ki se bo razvijala proti svoji popolnosti, ob tem pa so sanjali tudi o narodu, ki bo z enotnim namenom in voljo dosegal visoko raven svoje energije in učinkovitosti.</p> <p style="text-align: justify;">Ustvarili pa so grozljivo resničnost, ki je bila sama sebi namen. Zmotno so se sklicevali na večvrednost nekaterih ras in narodov, pa tudi na možnost razvoja nadnaroda, ki bi naposled zavladal celemu svetu. Intuitivno spoznanje, da se ljudje izpopolnjujemo, se je v rokah teh sicer zelo &scaron;ibkih in prestra&scaron;enih ljudi izkrivilo v zločinsko vladavino tretjega rajha.</p> <p style="text-align: justify;">Hladna vojna. Nekateri drugi, ki so sicer podobno predvideli popolnost člove&scaron;tva, vendar so bolje razumeli moč demokracije, pa so zaslutili, da se morajo izogniti obema možnostma utopičnega gospodarstva.</p> <p style="text-align: justify;">Posledica prvega odpora je bila krvava vojna proti fa&scaron;istični sprevrženosti, ki je bila nazadnje tudi dobljena, vendar za izjemno ceno, posledica drugega odpora pa se je izkazala kot dolga in trpka hladna vojna proti komunističnemu bloku.</p> <p style="text-align: justify;">V prvih letih te hladne vojne je Amerika dosegla vi&scaron;ek &scaron;tiristo let trajajočega materializma, medtem ko so v večini socialističnih držav morali ploskati svojim komunističnim voditeljem, da so lahko živeli duhovno neizpolnjeni in v neprestanem pomanjkanju osnovnih dobrin.</p> <p style="text-align: justify;">Kritično presojanje razmer. Obilje in varnost sta zajela tudi &scaron;tevilni in nara&scaron;čajoči srednji sloj ljudi, v to materialno uspe&scaron;nost pa se je nato rodil &scaron;tevilen nov rod, katerega intuitivni prebliski so nato vodili člove&scaron;tvo k tretji pomembni sprememebi.</p> <p style="text-align: justify;">Vse mlade Američane so, denimo, ves čas opominjali, da živijo v največji deželi na svetu, v svobodni državi, ki vsem državljanom zagotavlja svobo&scaron;čine in pravice. Ko so le-ti odrasli, pa so lahko odkrili vznemirljivo neenakost med razvpito ameri&scaron;ko samopodobo in dejansko resničnostjo. Ugotovili so namreč, da niti zakon niti njihovi tako opevani običaji mnogim ne zagotavljajo svobodo.</p> <p style="text-align: justify;">V &scaron;estdesetih letih je ta rod podrobno opazoval družbena dogajanja in mnogi so prepoznavali &scaron;e druge neugodne vidike samopodobe Združenih držav. Med drugim tudi slepo domoljubje, ki je pričakovalo od mladih, da se bodo v tuji deželi vojskovali v politični vojni, ki ni imela nobenega jasno izraženega namena in nobene možnosti za zmago.</p> <p style="text-align: justify;">Podobno vznemirljiva je bila tudi duhovna praksa. Materialistična naravnanost preteklih &scaron;tirih stoletij je odrinila skrivnost življenja in smrti daleč v ozadje. Cerkve in sinagoge so se mnogim zazdele polne izumetničenih obredov brez vsakega pomena.</p> <p style="text-align: justify;">Obiskovanje cerkve je bilo tako bolj družabni, kot pa duhovni pojav, medtem ko so bili verniki po oceni pozornih opazovalcev veliko preveč omejeni.</p> <p style="text-align: justify;">Nevaren zasuk v desno. Sodobni kapitalizem, ki se danes nezadržno &scaron;iri tudi v biv&scaron;e socialistične države, je že razočaral &scaron;irok krog prebivalstva, razlogi za to pa so kristalno jasni: reveži nimajo nobene priložnosti, da bi sodelovali v tem sistemu, čeprav so njegov pomemben sestavni del; ni uspe&scaron;nega izobraževanja; ni potrebnih delovnih mest; vlade se namesto nudenja ustrezne pomoči vsem prizadetim raje umikajo in celo ukinjajo programe za revnej&scaron;e sloje; počasi izginjajo tako težko pridobljene socialne pridobitve preteklih desetletij.</p> <p style="text-align: justify;">Reformatorji tega sistema so čedalje bolj razočarani in celo začenjajo verjeti v najhuj&scaron;e, da naj bi bil ta zasuk na desno posledica nara&scaron;čajoče manipulacije in nadzora bogatih svetovnih korporacij, ki s svojim vplivom kupujejo vlade in sredstva javnega obve&scaron;čanja.</p> <p style="text-align: justify;">Podobno kot v času nacistične Nemčije so te multinacionalne družbe spet začele deliti svet na bogate in revne, tokrat z zamislijo nekak&scaron;ne globalizacije, saj jemljejo posel manj&scaron;im podjetnikom in nadzirajo čedalje večje bogastvo. Možni neredi bi bili tako samo voda na mlin vseh teh izbrancev, saj bi bila morebitna okrepitev policijskega nadzora in represije predvsem v njihovo korist.<br />V tem pa tiči tudi samo bistvo polarizacije strahu, o čemer bo govor tudi kasneje, saj se že kar večina ljudi usmerja bodisi k enemu ali drugemu gledanju.</p> <p style="text-align: justify;"><br />Sedanje razmere v družbi.</p> <p style="text-align: justify;">Razvr&scaron;čanje in poglabljanje krize. Za zahodne dežele, kamor, seveda, sodi tudi prelepa slovenska deželica, je bil večino tega stoletja značilen &scaron;irok srednji sloj, katerega so predstavljali ljudje, ki so zagovarjali red in razum in so živeli v splo&scaron;ni veri ter prepričanju, da bo gospodarski sistem uspe&scaron;en za vse.</p> <p style="text-align: justify;">Vendar se je tak&scaron;no prepričanje že začelo sesedati, kar je moč zaznati in, seveda, tudi videti vsepovsod. Vsak dan je namreč vse ljudi manj, ki bi &scaron;e verjeli v sistem in živeli po vnaprej določenih pravilih. To se dogaja predvsem in samo zato, ker se srednji razred vsepovsod nezadržno krči.</p> <p style="text-align: justify;">Tehnolo&scaron;ki razvoj namreč jemlje vrednost delu in razceplja člove&scaron;tvo na dva dela: na tiste, ki si lastijo večino bogastva in zato lahko vlagajo v svetovno gospodarstvo, in na tiste, ki bodisi sploh nič nimajo ali pa so omejeni na ponižujoče in čedalje slab&scaron;e plačane zaposlitve.</p> <p style="text-align: justify;">Če k temu grozljivemu dejstvu dodamo &scaron;e neuspeh večine sedanjih oblik izobraževanja, postane obseg poglavitne težave &scaron;e bolj pregleden. To so povsem stvarna in tudi sploh ne osamljena dejstva. Večina ljudi mora čedalje bolj garati za golo preživetje.</p> <p style="text-align: justify;">Mnoge raziskave stresa kažejo, da napetosti sploh ni mogoče več meriti. Nihče se ne počuti varnega, najhuj&scaron;e pa se pravzaprav &scaron;e niti ni začelo. Prebivalstvo vse prehitro nara&scaron;ča, z razvojem tehnologije pa se bo razkorak med izobraženimi in neizobraženimi &scaron;e bolj povečal. Tisti, ki imajo vse, bodo nadzirali čedalje več globalnega gospodarstva, med tistimi, ki imajo bodisi premalo ali pa sploh nič nimajo, pa se bodo &scaron;e bolj razpasla mamila in zločin.</p> <p style="text-align: justify;">Podobno ali celo mnogo huj&scaron;e se, seveda, dogaja tudi v nerazvitih deželah, kjer se soočajo &scaron;e z drugačnim problemom. Že sedaj je večina Srednjega vzhoda in Afrike v rokah verskih fundamentalistov, katerih globalni cilj je uničiti organizirano civilizacijo, saj jo imajo za hudičevo cesarstvo, in jo nadomestiti z nekak&scaron;no izkrivljeno teokracijo, v kateri bo vse v rokah verskih voditeljev.</p> <p style="text-align: justify;">Imeli bodo zakonito moč in vse, ki jih bodo proglasili za krivoverce, bodo obsojali na smrt. Tak&scaron;na klavnica v imenu nekak&scaron;ne duhovnosti naj bi se dogajala skoraj po vsem svetu, saj je zelo veliko ljudi, ki podpirajo take ali podobne pogubne in zle misli. Na Kitajskem, denimo, &scaron;e vedno ubijejo novorojeno deklico, če si zakonca zaželita mo&scaron;kega potomca.</p> <p style="text-align: justify;">Materialistične težnje izrojevajo svet. Zakon in red ter spo&scaron;tovanje člove&scaron;kega življenja se vedno bolj izgubljajo. Svet se vedno bolj izrojeva v miselnost sodrge, vladata mu zavist in ma&scaron;čevanje, vodijo pa ga spretni &scaron;arlatani (nestrokovnjaki). Po oceni najbolj črnogledih je bržkone tudi prepozno, da bi lahko &scaron;irjenje teh nevzdržnih razmer &scaron;e nekako ustavili.</p> <p style="text-align: justify;">Pravzaprav pa to nikomur niti ni veliko mar, saj predvsem politiki v tej smeri ne naredijo nič. Predvsem skrbijo samo za svoje osebne fevde in privilegije ter za to, da bi jih čimdlje obdržali. Svet se tako vse prehitro spreminja, skoraj nihče več ne more hoditi v&scaron;tric z njim. Mnogo preveč ljudi danes skrbi predvsem zase in se trudijo pograbiti kar največ in čim hitreje, preden bo prepozno.&nbsp;</p> <p style="text-align: justify;">Tak občutek pravzaprav prežema že kar celotno civilizacijo in bržkone tudi vsa poklicna okolja. Le na hitro poglejmo nekatera najbolj izpostavljena.<br />Tak&scaron;no naravnanost je mogoče opazovati celo v medijih množičnega obve&scaron;čanja oz. v novinarstvu.</p> <p style="text-align: justify;">V preteklosti so vsaj posku&scaron;ali opravljati svoje delo po nekaterih merilih po&scaron;tenosti, sedaj pa nič več. Čedalje bolj prevladuje senzacionalistično poročanje in napihovanje resnic. Skoraj nihče več ne i&scaron;če resnice ali se trudi, da bi natančno poročal o njej. Novinarji so neprestano na lovu za senzacijami, objavljajo pa vsako mrvico umazanije, ki jo lahko izkopljejo.</p> <p style="text-align: justify;">Pri tem sploh ne izbirajo sredstev, kar se je zlasti izkazalo ob tragični smrti angle&scaron;ke princese Diane, pri čemer se je, seveda, prikazal le vrh te ledene gore. Čeprav je nekatere sodne zadeve mogoče logično razložiti, poročajo o njih samo zato, da vplivajo na branost in prodajo svojih časopisov ali gledanost televizijskih kanalov.</p> <p style="text-align: justify;">V dana&scaron;njem svetu otopelih in raztresenih ljudi se namreč prodaja samo &scaron;e tisto, kar se sli&scaron;i najbolj verjetno. Žal se to izkrivljeno novinarstvo, zlasti pa ves tako imenovani rumeni tisk, ohranja sam od sebe. Mlad novinar kmalu uvidi, kak&scaron;en je sedanji položaj in hitro pride do spoznanja, da je v tem poslu mogoče preživeti samo tako, da sprejme&scaron; in tudi igra&scaron; to umazano igro.</p> <p style="text-align: justify;">Dobro se zaveda, da če je ne bo igral, bo ostal zadaj in povožen. Vse to pa vodi k tako imenovanemu &raquo;raziskovalnemu novinarstvu&laquo;, ki je največkrat namerno lažnivo.</p> <p style="text-align: justify;">Izkrivljanje poglavitnih vrednot. V drugih poklicnih okoljih je položaj podoben, najbolj na področju odvetni&scaron;tva. Mogoče je v preteklosti, ko je sodni proces potekal v spo&scaron;tovanju resnice in pravice, res nekaj pomenilo, če si bil sodnik ali odvetnik, sedaj pa nič več.</p> <p style="text-align: justify;">Samo pomislimo na nekatere nedavne procese proti znanim osebnostim, ki jih je prena&scaron;ala celo televizija. Danes odvetniki pač naredijo vse, da bi spodkopali pravico, in če nimajo dokazov, si namerno prizadevajo prepričati sodnika ter poroto, naj verjamejo domnevam . za katere sicer dobro vedo, da so lažne &ndash; samo da bi dosegli oprostilno sodbo.</p> <p style="text-align: justify;">Drugi odvetniki razčlenjujejo postopke, kakor da bi bila taka strategija v sodnem sistemu splo&scaron;no veljavna in popolnoma upravičena, kar pa, seveda, sploh ni res. V dana&scaron;njem družbenem sistemu mora imeti vsak človek pravico do po&scaron;tenega sojenja, odvetniki pa so dolžni zagotoviti po&scaron;teno in pravilno sojenje.</p> <p style="text-align: justify;">Namesto tega pa izkrivljajo resnico in izigravajo pravičnost samo zato, da bi za vsako ceno re&scaron;ili svojega klienta. Televizija je pripomogla, da so mnogi lahko gledali take pokvarjene procese in videli, kaj predstavljajo: golo preračunljivost zagovornikov, da bi povečali svoj sloves in nato zahtevali vi&scaron;je plačilo. Danes si odvetniki že veliko upajo, saj so prepričani, da nikomur ni nič mar, in bržkone je to tudi resnica.</p> <p style="text-align: justify;">Poglejmo &scaron;e &scaron;iroko področje raznovrstnega prestopni&scaron;tva in kriminala. Med vožnjo in tudi sicer mnogi režejo ovinke in izsiljujejo prednost, ker si prizadevajo zgolj za kratkoročne koristi, namesto da bi delovalo dolgoročno. Gospodarsko prestopni&scaron;tvo in kriminal se nezadržno &scaron;irita, zlasti med mladimi poslovneži, kajti v sebi so zavestno ali nezavedno prepričani, da njihov trenutni uspeh ne more trajati v nedogled.</p> <p style="text-align: justify;">Zato delujejo po načelu &raquo;pograbi denar in steci&laquo;, čeprav so mnogokrat prisiljeni prelomiti medsebojno zaupanje, da lahko povečajo svoj dobiček na račun drugih. Počasi bodo spodkopali prav vse tihe domneve in dogovore, ki povezujejo člove&scaron;ko civilizacijo. Pomislimo, kaj se bo zgodilo, ko bo tudi v starih, revnej&scaron;ih mestnih sredi&scaron;čih brezposelnost presegla znosno raven.</p> <p style="text-align: justify;">Vsega kriminala sedaj sploh ni več mogoče učinkovito nadzorovati, saj se v najtežji obliki pojavlja celo med tistimi, ki naj bi ga preprečevali po uradni dolžnosti. Vse bolj se razra&scaron;čata tudi nasilje in zločin. Policaji bržkone tudi nočejo tvegati svojega življenja v korist javnosti, ki tega največkrat sploh ne opazi.</p> <p style="text-align: justify;">Zato velikokrat raje &raquo;zamižijo&laquo; ali &raquo;pogledajo drugam&laquo;, da čim bolj mirno odslužijo svoja leta v tem težkem poklicu, in si morda pomagajo &scaron;e s podkupnino, ki jim jo nekateri dobesedno tlačijo v žepe. In tako naprej.</p> <p style="text-align: justify;">Kratkovidno početje z okoljem. Nenazadnje pa &scaron;e sedanji skrajno malomaren in neodgovoren odnos do na&scaron;ega okolja. Samo pomislimo na to, kako čedalje bolj onesnažujemo reke, jezera in morja ter kako je na&scaron; ekosistem že zasičen z umetno ustvarjenimi rakastimi snovmi.</p> <p style="text-align: justify;">Si morda &scaron;e kdo dela utvaro, da bodo na&scaron;i gozdovi &ndash; dolgoročno gledano &ndash; spričo sedanjih razmer lahko preživeli? Naj na to kar lepo pozabi. Pomislimo vendar na ogromno potro&scaron;njo papirja in kartona ter na mnoge druge izdelke iz lesa, večina tega pa že po zelo kratkem času pristane na enem od smeti&scaron;č, bodisi divjem ali organiziranem.</p> <p style="text-align: justify;">Razen tega bodo vsi na&scaron;i gozdovi zaradi splo&scaron;ne brezbrižnosti in ekolo&scaron;ke neosve&scaron;čenosti že v kratkem postali pravi zabojniki za smeti, kar se dogaja skoraj vsepovsod. Nikomur namreč ni več mar za drevesa, ki umirajo pred na&scaron;imi očmi bodisi zaradi nerazumnega izsekavanja ali zaradi &scaron;kodljivih dimni&scaron;kih in avtomobilskih izpuhov.</p> <p style="text-align: justify;">Ob tem mnogi ostajajo povsem brezbrižni, ko vlada določi prodajno ceno lesa, ki je mnogo nižja od tržne, podobno kot se mnogi ne ozirajo tudi na njihovo norost, ko zgradijo ceste v rodovitni dolini. Vse te zablode pristojnih za urejanje družbenih razmer pa, seveda, gredo izključno samo na račun davkoplačevalcev.</p> <p style="text-align: justify;">Napovedi konca časov.</p> <p style="text-align: justify;">Na prelomu tisočletja. V ozadju tega grozljivega dogajanja zato nara&scaron;ča vpliv tistih, ki posku&scaron;ajo razložit vse to preteče zlo in so pravzaprav znanilci konca časov, ki je napovedan prav ob bližnjem zasuku&nbsp; tisočletja (Opomba: knjiga je bila izdana leta 1998). Trdijo namreč, da je treba vse svetopisemske prerokbe razumeti dobesedno, medtem ko v negotovosti dana&scaron;njega časa vidjo dolgo pričakovano apokalipso, ki se tako že pripravlja na svoj spust.</p> <p style="text-align: justify;">Kmalu naj bi izbruhnila tudi sveta vojna, v kateri bo člove&scaron;tvo razdeljeno na sile tem&eacute; (vsega zla) in sile svetlobe (vsega dobrega). To vojno vidijo kot dejanski fizični spopad, hiter in krvav, pred nami naj bi bila tako ena sama pomembna odločitev: ob njenem izbruhu biti na pravi strani.</p> <p style="text-align: justify;">Ob vsem tem postaja čedalje bolj jasno, da se bo brez ustreznega posredovanja polarizacija strahu &scaron;e stopnjevala. Obe strani postajata &scaron;e bolj zakrknjeni, poglabljajo se njuni občutki o zmoti, odvratnosti in podkupljivosti; skratka, povezanosti s samim hudičem.</p> <p style="text-align: justify;">Mnogi so prepričani, da v kolikor Bog zares obstaja, mora biti zagotovo skrajno krut, nekak&scaron;en po&scaron;astni Bog. Že samo po sedanjih razmerah sodeč namreč sploh ne more delovati kakr&scaron;nakoli duhovna resničnost. Pogledati je vendar treba le nekatere grozljive dogodke in razmere v svetu.</p> <p style="text-align: justify;">Kateri Bog bi si lahko zamislil tako uničujoč kraj, kjer otroci mukoma umirajo v potresih, nesmiselnih zločinih in nenazadnje tudi od lakote, medtem ko v restavracijah po svetu vsak dan zmečejo proč na tone hrane? Je vse to res lahko nekak&scaron;en Božji načrt, po katerem naj bi sedaj morali živeti?</p> <p style="text-align: justify;">Morda imajo navsezadnje celo prav nekateri učenjaki, ki tako prepričano govorijo o tem koncu časov. Mislijo namreč, da sta na&scaron;a življenje in vsa zgodovina samo preizkus vere, ki naj dokaže, kdo si zasluži odre&scaron;enje in kdo ne. Torej res nekak&scaron;en Božji načrt, ki bo uničil civilizacijo, da bi ločil vernike od hudobnežev.</p> <p style="text-align: justify;">Svetopisemske prerokbe. Nekateri zato skrbno preučujejo prerokbe, ki so skrite v Svetem pismu, zlasti v Razodetju, in trdno verjamejo, da živimo v poslednjih dneh, kot radi rečejo, torej ravno v času, ko se bodo vse prerokbe tudi uresničile. Pravzaprav mislijo, da je zgodovina pripravljena za Kristusovo vrnitev in ustvarjanje nebe&scaron;kega kraljestva na Zemlji.</p> <p style="text-align: justify;">Preden se bo to zgodilo, pa mora Zemlja pretrpeti vrsto vojn, naravnih nesreč in drugih apokaliptičnih dogodkov, ki jih napoveduje Sveto pismo. Zato podrobno poznajo vse prerokbe in svoj čas preživljajo tako, da pozorno spremljajo naravne dogodke ter čakajo na naslednji dogodek, ki je na urniku.</p> <p style="text-align: justify;">Eden teh naj bi bil tudi mirovni sporazum na Srednjem vzhodu, ki bo med drugim omogočil obnovo templja v Jeruzalemu. Mislijo, da se bo kmalu potem med pravimi verniki, kdorkoli so že to, pojavila mistična zamaknjenost in naj bi jih kar odneslo s povr&scaron;ine Zemlje ter jih dvignilo v nebesa. Tako pi&scaron;e v Bibliji, nakar bo sledilo sedemletno obdobje, ko se bo odprl pekel za vse, ki bodo ostali na Zemlji.</p> <p style="text-align: justify;">Dejansko naj bi vse razpadlo: grozoviti potresi bodo uničili gospodarstvo; morje bo preplavilo in uničilo &scaron;tevilna mesta; tem naravnim grozotam pa bodo sledili &scaron;e nemiri, zločini in vse drugo. Nato se bo bržkone v Evropi pojavil politik (imenujejo ga Antikrist), ki bo ponudil načrt, s katerim bo vzpostavil red, če mu bodo prepustili najvi&scaron;jo oblast.</p> <p style="text-align: justify;">Načrt bo zajemal tudi centralizirano elektronsko gospodarstvo, ki bo usklajevalo trgovino v domala vseh delih sveta (mimogrede, je potemtakem zato nastal čedalje bolj popularen Internet?). Tisti, ki bodo želeli sodelovati in se okoristiti s to avtomatizacijo, bodo morali priseči zvestobo in dopustiti, da jim bodo (bojda kar v roko) vgradili čipe, po katerih se bodo zapisovale vse gospodarske interakcije.</p> <p style="text-align: justify;">Antikrist bo nato najprej za&scaron;čitil Izrael in pospe&scaron;il mirovni sporazum, pozneje pa bo sam napadel in s tem sprožil svetovno vojno, ki bo zajela islamske narode, Rusijo in Kitajsko. Po teh prerokbah se bodo tik pred tem, ko naj bi bil Izrael poražen, pojavili božji angeli, ki bodo prileteli z vi&scaron;in, in zmagali v tej vojni, nato pa vzpostavili duhovno utopijo, ki bo trajala tisoč let.</p> <p style="text-align: justify;">O vsem tem obstaja cela vrsta knjig v najrazličnej&scaron;ih jezikih, v njih in tudi v drugih medijih je polno &raquo;prero&scaron;kih&laquo; komentarjev in romanov, poleg tega pa nenehno izhajajo tudi mnogi drugi.</p> <p style="text-align: justify;">Razpadanje civilnih norm.</p> <p style="text-align: justify;">Mnogim ljudem se, seveda, zdi vse to govorjenje in pisanje privlečeno za lase ter kot t&aacute;ko tudi povsem neverjetno. Ob tem so zlasti najbolj osve&scaron;čeni med njimi prepričani, da se na tem svetu uresničuje, tudi kot edina, samo prerokba, ki govori o človekovem pohlepu in pokvarjenosti. Dopu&scaron;čajo pa možnost, da bi se zlasti v sedanjih razmerah lahko pojavil &scaron;e kak nov diktator in prevzel oblast ter se okoristil s splo&scaron;nim kaosom, ki vsepovsod že dejansko nastaja in se marsikje &scaron;e poglablja.</p> <p style="text-align: justify;">V kolikor bo srednji razred &scaron;e naprej propadal in bodo revni postajali revnej&scaron;i, mestna sredi&scaron;ča pa se bodo &scaron;e bolj okužila z nasiljem in zločinom, ki se bo raz&scaron;iril tudi v predmestja, vsemu temu pa se bodo pridružile &scaron;e naravne nesreče, je povsem mogoče, da bo celotno gospodarstvo za nekaj časa razpadlo in bodo v tem primeru vladale tople lačnih plenilcev, ki bodo prežali na množice, zavladala pa bo splo&scaron;na panika in zmeda.</p> <p style="text-align: justify;">Če bi se v takem ozračju nasilja potem pojavil človek, ki bi zatrdil, da lahko razre&scaron;i in popravi vse neugodne zadeve, zahteval pa bi samo to, da se odpovemo nekaterim državljanskim svobo&scaron;činam, bi bili nedvomno mnogi ali pa kar velika večina pripravljeni sprejeti tak&scaron;no ponudbo.</p> <p style="text-align: justify;"><br />Polarizacija strahu.</p> <p style="text-align: justify;">Dva pola prepričanj in mnenj. Nekateri so prepričani, da se v vseh okoljih intenzivno &scaron;iri in nara&scaron;ča strah pred na&scaron;o prihodnostjo, po drugi strani pa določen odstotek prebivalstva noče verjeti, da se pojavlja nova duhovna zavest, saj so trdno prepričani, da se člove&scaron;ka civilizacija izrojeva. To, seveda, ustvarja določeno polarizacijo mnenj in prepričanj, zaradi katere se člove&scaron;ka kultura ne more razvijati, dokler se ta pogubna delitev ne bo končala.</p> <p style="text-align: justify;">Pri polarizaciji gre torej za dvoje navzkrižnih stali&scaron;č: eno sega k zaenkrat &scaron;e nejasni, toda čedalje čistej&scaron;i podobi bistvenih sprememb na tem planetu, drugo stali&scaron;če pa nekaj takega apriorno odklanja v trdni veri, da bodo vse pomembne vrednote, ki so zajete v starih pogledih na svet, na ta način za vedno izgubljene. Tega so se močno prestra&scaron;ili, zlasti tisti vsemogočni oblastniki, ki želijo &scaron;e naprej strogo nadzorovati na&scaron;o prihodnost, če ne gre drugače tudi z različnimi novimi tehnologijami. Nekatere so tudi že odkrite in so kot vse kaže celo bolj nevarne od &scaron;e vedno preteče jedrske nevarnosti.</p> <p style="text-align: justify;">Spoznanje o ohranjanju vizije pa vendarle razkraja tudi to razdvojenost. V razsežnosti življenja po življenju je, menda, mogoče prepoznati globljo resnico prerokb o prej omenjenem koncu časov, kar naj bi pomagalo pri odkrivanju svetovne vizije in razre&scaron;itvi polarizacije. Svetopisemske prerokbe, kot sta Razodetje in Danijelove vizije, so namreč kot intuitivni prebliski prodrli v fizično razsežnost, zato jih je treba razumeti le kot simbolne podobe v vidčevem umu.</p> <p style="text-align: justify;">Če jih le na kratko povzamemo, te prerokbe predvidevajo konec člove&scaron;ke zgodbe na Zemlji, ta &raquo;konec&laquo; pa naj bi bil za vernike povsem drugačen kot za nevernike. Slednji naj bi doživeli konec svoje zgodovine, ki naj bi se začel z velikimi nesrečami, naravnimi katastrofalni in propadanjem gospodarstva. Ko bi strah in kaos dosegla vi&scaron;ek, pa bi se pojavil nek nov vodja in se ponudil, da bo vzpostavil red, toda le, če se bodo posamezniki strinjali, se odrekli svoji svobodi in privolili, da bodo na svojem telesu nosili &raquo;žig&laquo;, ki jim bo omogočil sodelovanje v avtomatiziranem gospodarstvu.</p> <p style="text-align: justify;">Sčasoma bi se ta novi vodja razglasil za boga in nasilno zavzel vse dežele, ki bi se upirale njegovi vladavini, naposled pa sprožil &scaron;e vojno z islamom in nato &scaron;e z židi ter kristjani, kar bi pripeljalo svet do popolnega uničenja. Vernikom pa te prerokbe napovedujejo veliko prijetnej&scaron;i konec člove&scaron;ke zgodovine.</p> <p style="text-align: justify;">Ker bi bili usklajeni z duhom, bi dobili duhovna telesa in zamaknjeno pre&scaron;li v drugo razsežnost, imenovano Novi Jeruzalem, vendar bi lahko svobodno prehajali v telesnost in nazaj. Nato bi se vrnil Bog, dokončal vojno, vzpostavil prej&scaron;nje stanje na Zemlji in uvedel obdobje tisočletnega miru, v katerem ne bi bilo ne bolezni ne smrti. Vse bi se spremenilo, tudi živali, ki bi izgubile svojo mesojedo naravo. Tako naj bi &raquo;volk bival ob jagnjetu&laquo;, medtem ko bosta &raquo;lev in bivol skupaj jedla seno.&laquo;</p> <p style="text-align: justify;">Odločanje o možni prihodnosti. Temeljni namen vseh teh prerokb naj bi bil v tem, da so se vidci konca časov oz. tega sveta intuitivno uglasili na v&eacute;denje, da se nam bosta v času, ki ga prav sedaj živimo, odprli dve možni prihodnosti. Lahko bomo izbirali med življenjem v strahu in verjeli, da se svet razvija v avtomatizacijski slog &raquo;velikega brata&laquo;, razpad družbe in dokončno uničenje&hellip;ali pa bomo sledili drugi poti in zaupali, da zmoremo premagati tak nihilizem in se odpreti vi&scaron;ji vibraciji ljubezni, ki nam bo prihranila prerokovano apokalipso.</p> <p style="text-align: justify;">Prestopili naj bi v drugo razsežnost, kjer bo s pomočjo duha ustvarjena utopija, kakr&scaron;no napovedujejo svetopisemske prerokbe. Razlage teh prerokb naj bi bile potemtakem ključ za re&scaron;itev polarizacije. Če bomo sprejeli prepričanje, da prerokbe pomenijo neogibno uničenje sveta, kar je, menda, neizbrisno zapisano v &raquo;Božjem&laquo; načrtu, se bo tako prepričanje tudi uresničilo. Zato se, seveda, velja odločiti za drugo pot, torej za pot ljubezni in vere.</p> <p style="text-align: justify;">Vendar je ta polarizacija preveč ostra, saj vsaka stran zagotovo predstavlja samo pol resnice, ki jo je moč združiti in povezati v nov duhovni pogled na svet.</p> <p style="text-align: justify;">Polarizacija strahu torej neprekinjeno nara&scaron;ča, in če naj jo re&scaron;imo ter napredujemo, moramo tudi osebno sodelovati. Pozorno moramo opazovati svoje misli in pričakovanja ter se zalotiti, ko s takim človekom sovražno ravnamo. Lahko se ga bodisi obranimo ali se mu umaknemo, če pa ga razvrednotimo, s tem samo povečujemo svoj strah. V vsej dolgi zgodovini člove&scaron;tva je bil strah vedno velik sovražnik razvoja, polarizacija tega strahu pa je prav v tej stopnji civilizacije dosegla svoj vi&scaron;ek.</p> <p style="text-align: justify;">Zato ljudje, ki v tem zgodovinskem času skrbno nadzirajo to polarizacijo, verjetno dobro čutijo, da imajo zadnjo priložnost za polastitev oblasti, pri čemer bi nove tehnologije, seveda, izkoristili v svoj prid.</p> <p style="text-align: justify;">Vsi smo du&scaron;e v razvoju, vsi imamo svojo pozitivno izvirno namero in vsi se je lahko spomnimo. Zato smo odgovorni, da ustrezno sprejmemo vsakega človeka, ki nam križa pot. To je namreč prava etika medsebojnih odnosov, s tem pa tudi druge lahko dvignemo na vi&scaron;jo raven. Prav to je okužba duhovne nove zavesti, ki se nezadržno &scaron;iri po tem planetu.</p> <p>Torej nam preostane samo to, da se bodisi prepu&scaron;čamo strahu pred razpadanjem člove&scaron;ke civilizacije, ali pa ohranjamo vizijo in se &scaron;e naprej prebujamo. V obeh primerih pomeni na&scaron;e pričakovanje molitev, ki izžareva moč, s katero nato privabljamo tisti konec, ki si ga zamislimo. Potemtakem moramo zavestno izbirati med obema oblikama možne prihodnosti in se nato odločiti za pravo.</p> <p>Za nadaljevanje kliknite&nbsp;TUKAJ</p>