<p style="text-align: justify;">Kaj pravi v svojem doktorskem delu (leta 2002) o nekaterih elemnentih gospodarske situacije v Sloveniji dr. Ostan?</p>
<p style="text-align: justify;">Med drugim tudi tole:</p>
<p style="text-align: justify;">"Slovenci (smo) zdaj v položaju, ko je naša narodnostna istovetnost prvič zares ogrožena. Njen grobar je ta čas vsakršna, tudi gospodarska provincialnost. Resnična nevarnost so zato tisti, ki so zadovoljni in ki tega problema ne vidijo".</p>
<p style="text-align: justify;">Boštjan M. Zupančič</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>5. NARODNO GOSPODARSTVO SLOVENIJE</strong></p>
<p style="text-align: justify;">GOSPODARSKO OGROŽENA NACIJA IN BREZBRIŽNOST VSEH SLOJEV</p>
<p style="text-align: justify;">Pomembni izseki iz ZAKLJUČKA (pripomba administratorja OPS):</p>
<p style="text-align: justify;">"Analiza je pokazala, da je v Sloveniji zanemarjena uporaba znanja kot produkcijskega dejavnika prav z vseh bistvenih vidikov: ni zadosti fukcionalne pismenosti, ni zadostnega števila patentov, vlaganja v celovito znanje (izobraževanje, RiR, vseživljensko usposabljanje) so prenizka, ni dovolj sodelovanja univerz v razvojni dejavnosti gospodarstva, pa tudi država ne opravlja potrebne vloge v kvalitativnem prestrukturiranju gospodarstva. Kvalitativnega gospodarskega prestrukturiranja, ki so ga izvedle ekonomsko uspešne dežele, v Sloveniji ni.</p>
<p style="text-align: justify;">Mednarodna raziskava je pokazala, da je Slovenija po funkcionalni pismenosti svojega prebivalstva na predpredzadnjem mestu (pred Poljsko in Portugalsko). Kar 2/3 prebivastva namreč dosega največ drugo stopnjo funkcionalne pismenosti, ki ne zadošča za uspešno vključevanje v sodobne gospodarske procese.</p>
<p style="text-align: justify;">V svetu velja, da je 400 patentov na milijon prebivalcev spodnja meja uspešne intelektualne produkcije, v Sloveniji je v obdobju 1992-1998 letno število prijavljenih patentov na milijon prebivalcev stagniralo na ravni okrog 150. Skupna vlaganja v izobraževanje, razvojno raziskovalno dejavnost ter v usposabljanje odraslih in poslovnih funkcij bi moralo biti 12-12,5% BDP.</p>
<p style="text-align: justify;"> Sloveniji je vsega 8,5%, skromni delež državnega proračuna za potrebe Ministrstva za znanost in tehnologijo pa se je v obdobju 1992 do 2000 celo zmanjševal, čeprav si je državni zbor zastavil nalogo, da ga bo povečeval. Univerzi bi morali še zlasti v Sloveniji, kjer je kar 90% doktorjev zaposlenih v šolstvu in državni upravi, tesno sodelovati z gospodarstvom v razvojnih projektih, pa sta od tega procesa skoraj povsem odmaknjeni.</p>
<p style="text-align: justify;">Slovensko gospodarstvo je zato na svetovnem trgu nekonkurenčno, v odpiranju svetovnemu trgu bo to nujno pomenilo propadanje naših podjetij oziroma njihovo prodajo tujcem. Neuporaba razvojnega znanja tako prispeva k izkoriščanju v Sloveniji: vplivne izkoriščevalske položaje, ki jih danes v Sloveniji večinoma zasedajo domači vplivneži, bodo v bodoče prevzeli tuji kapitalisti in tuji managerji, presežna vrednost pa bo bolj kot danes odtekala v tujino. Izkoriščevalski odnos med vplivnimi in nevplivnimi dobiva podobo narodnostnega problema: problema izkoriščanja Slovencev od tujcev.</p>
<p style="text-align: justify;">Po Letnem poročilu inštituta IMD o svetovni konkurenčnosti se je Slovenija leta 1999 uvrstila na 46. mesto med 47. obravnavanimi deželami. Gospodarska zbornica Slovenije je ob koncu devetdesetih let ugotavljala, da je 30% podjetij konkurenčnih na svetovnih trgih. Po vstopu v EU bo to razmerje pomenilo, da 70% slovenskih podjetij ne bo moglo konkurirati nastopanju evropskih podjetij v Sloveniji in bodo propadla.</p>
<p style="text-align: justify;">Problem mednarodnega izkoriščanja Slovenije je danes prikrit z iluzijo uspešnosti slovenskega gospodarstva. Slednje namreč dosega v času od osamosvojitve relativno visoke stopnje gospodarske rasti (rasti BDP) pa tudi rast dodane vrednosti na zaposlenega. To je bilo možno doseči na relativno zaprtem slovenskem trgu s pomočjo visoke javne porabe zlasti v tujini pridobljenih investicijskih sredstev. Kratkoročno so gospodarski rezultati pozitivni, zadolženost Slovenije v tujini pa skokovito narašča, izvoz je v drugi polovici devetdesetih let stagniral in ni vidnih možnosti za poravnavanje dolgov v tujini brez razprodaje nacionalnega bogastva tujcem.</p>
<p style="text-align: justify;">O zelo velikem vplivu države na slovensko gospodarstvo kaže podatek, da znašajo skupni odhodki javnega financiranja (konsolidirana bilanca) kar 44% BDP. V letih od 1993 do 2000 je zunanji dolg narasel za 332% in presega 6 milijard dolarjev, učinki zadolževanja pa niso prispevali k povečanju izvozne uspešnosti slovenskega gospodarstva, saj se v drugi polovici devetdesetih let slovenski izvoz sploh ni povečeval.</p>
<p style="text-align: justify;">Velika javna poraba je bila najbolj usmerjena v storitve (zlasti v zvezi z gradnjo avtocest in gradnjo administrativnih zgrad). Te imajo na zaprtem domačem trgu višje cene. To je omogočalo rast BDP in dodane vrednosti na zaposlenega (v Sloveniji je zaradi visokih cen storitev indeks dodane vrednosti v storitvah v primerjavi z industrijo 161, v razvitem svetu pa je ta indeks pod 100) in ustvarjalo lažni videz gospodarske uspešnosti Slovenije.</p>
<p style="text-align: justify;">Čeprav je možno, da bo ob "zlomu" slovenskega gospodarstva v času soočenja z evropsko konkurenco nezaposlenost rastla, pa nikakor ni nujno, da bo ta kriza spodbudila odpor delavstva proti izkoriščanju. Zelo verjetno je, da bo tuji kapital omogočil s finančno podporo (za nezaposlene...) relativno malo boleč prevzem lastništva slovenskih podjetij, za katerega je zainteresiran.</p>
<p style="text-align: justify;">Evropska skupnost ima vzpostavljene socialne in ekonomske mehanizme za zmanjševanje revščine in socialne izključenosti (137. člen Amsterdanske pogodbe in drugi akti).</p>
<p style="text-align: justify;">Pričujoča raziskava naj bi osvetlila odnos študentov tudi do mednarodnega vidika izkoriščanja v slovenskih podjetjih. Ker so mednarodni ekonomski odnosi zapleteni, mednarodno izkoriščanje pa prikrito, še manj vidno kot izkoriščevalski odnosi med sloji doma, nisem povprašal študentov o tem vidiku izkoriščanja.</p>
<p style="text-align: justify;">Njihova stališča sem analiziral na osnovi proučevanja njihovega obnašanja, zlasti vedenja do problema nizkega razvojnega znanja v Sloveniji, saj je znanje, kot sem dejal, tisti dejavnik, ki bi utegnilo zmanjševati izkoriščanost slovenskega prebivalstva od tujcev.</p>
<p style="text-align: justify;">Bistvena ugotovitev te raziskave je, da ne le študentje, pač pa nobena pomembnejša družbena socio-profesionalna skupina v Sloveniji (s kratkoročnega ekonomskega vidika) ni zainteresirana za uveljavitev razvojnega znanja in s tem za zoperstavljanje mednarodnemu izkoriščanju.</p>
<p style="text-align: justify;">V zaprtem monopoliziranem domačem trgu gospodarstveniki dosegajo uspeh brez uporabe znanja, uspeh politikov je odvisen od financiranja domače konjunkture s finančno pomočjo tujega kapitala, ki ni zainteresiran za krepitev domačega razvojnega znanja. Država je v zbirokratiziranem slovenskem gospodarstvu glavni ponudnik delovnih mest.</p>
<p style="text-align: justify;">Za delo v državni upravi pa je bolj pomembno imeti diplomo kot pa znanje. Tako je na slovenskem trgu veliko povpraševanje po diplomah, po znanju pa ne. Zato tudi univerzitetniki niso zainteresirani za razvojno znanje, pač pa za nekvalitetni izredni študij, ki je ob monopolnem položaju obeh univerz na slovenskem trgu zelo donosen.</p>
<p style="text-align: justify;">V teh pogojih splošne neizainteresiranosti za znanje se tudi študentom kratkoročno ne splača truditi za znanje, pač pa za pridobitev diplome s čim manj truda. Tudi študentje torej ekonomsko kratkoročno niso zainteresirani za znanje"...</p>
<p style="text-align: justify;"><br />dr. Ostan Iztok</p>
<p style="text-align: justify;">Naš dodatek: Tudi iz tega zapisa, ki je kar preroški je vidno, da so ljudje v Sloveniji, ki so že pred časom videli kam vse to pelje. In žal se vse to res uresničuje ali pa je že dejstvo.</p>
gospodarstvo
