Peticijo za ukinitev CENZURE IN DISKRIMINACIJE na RTV SLO, ljudje podpisujejo tudi fizično!

<p style="color: #6a6968; font-family: Verdana, Geneva, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: 12px; line-height: normal; text-align: center; background-color: #50b29b;"><img src="imgsmedium_2/2015/09/12/publishwall_resized_1442093978_7251407.jpg" border="0" width="392" height="597" /></p> <p style="color: #6a6968; font-family: Verdana, Geneva, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: 12px; line-height: normal; text-align: justify; background-color: #50b29b;">Če želite pomagati tudi vi, klinite na:<a href="http://www.gibanje-ops.com/datoteke/Peticija-za-odprtje-medijskega-prostora.pdf" style="font-weight: bold; color: #6a6968;">&nbsp;<strong><span style="text-decoration: underline;">Obrazec za fizično zbiranje podpisov ,<br /></span></strong></a><br />Elektronski podpisi&nbsp;<a href="http://www.pravapeticija.com/zahtevamo_odprtje_medijskega_prostora_na_nai_rtv_slo" style="font-weight: bold; color: #6a6968;">TUKAJ</a></p> <p style="color: #6a6968; font-family: Verdana, Geneva, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: 12px; line-height: normal; text-align: justify; background-color: #50b29b;">&nbsp;</p> <p style="color: #6a6968; font-family: Verdana, Geneva, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: 12px; line-height: normal; text-align: justify; background-color: #50b29b;">Natisnite&nbsp;<a href="http://www.gibanje-ops.com/datoteke/Peticija-za-odprtje-medijskega-prostora.pdf" style="font-weight: bold; color: #6a6968;"><strong><span style="text-decoration: underline;">Obrazec za fizično zbiranje podpisov</span></strong></a>&nbsp;in se podajte med ljudi. Postavili smo si rok do 20.09., ko naj bi zbrali 1.000 podpisov ali več, pretiravanja z tisoči podpisov ne bo, ker zahtevamo nekaj kar bi moralo biti samoumevno od leta 1990. Odprt medijski prostor za vsakogar, ki ima karakoli za povedati in bi to koristilo na&scaron;i skupnosti. Hočemo kanal civilne družbe. Lahko se imenuje kar Ogledalo Prebivalcev Slovenije.&nbsp;<br /><br />"Ravnodu&scaron;en ali celo negativen odnos do pomena medijev za družbeno življenje običajno vodi do vsesplo&scaron;nega javnega občutka frustracije in alienacije. Slednje se najpogosteje dogaja v okoli&scaron;činah nedemokratične družbene ureditve, kjer so mediji običajno sredstvo v rokah vladajočega sloja za izvajanje politične propagande, izkrivljanje resnične podobe družbene dejanskosti in poneverjanje resničnosti (Jakubowicz, 1999)</p> <p style="color: #6a6968; font-family: Verdana, Geneva, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: 12px; line-height: normal; text-align: justify; background-color: #50b29b;">In če ideja samoizpopolnitve in samouresničitve, kot argument v podporo svobodi izražanja, poudarja pomen svobode izražanja in svobode medijev za posameznikov osebnostni razvoj in družbeno samouresničitev (Arendt, 1996: 82), se je na drugi strani potrebno zavedati, da razkorak med prikazovanjem resničnosti s strani medijev in med resničnostjo samo, kakor jo percipirajo in doživljajo ljudje, negativno vpliva na občutek osebnega dostojanstva, saj kontinuirano sprejemanje informacij, za katere ljudje vedo, da so napačne, predstavlja žalitev posameznikove inteligence. Ta tenzija se &scaron;e stopnjuje, kadar so ljudje primorani delovati na temelju napačnih informacij. Ljudje v tem primeru svoja dejanja občutijo kot nesmiselna, njihov občutek frustracije se stopnjuje, samospo&scaron;tovanje pa se &scaron;e naprej manj&scaron;a.&nbsp;<br /><br />Tudi to je bila ena izmed značilnosti komunističnega sistema, v katerem je vladajoči družbeni sloj medije uporabljal z namenom inkorporacije novih vrednot, idej in verovanja, ne pa kot sredstvo, s pomočjo katerega bi se na insitucionaliziran način odražale obstoječe družbene vrednote. V borbi za demokratizacijo družbenega življenja in za svobodo medijev je &raquo;resnica&laquo; postala ena izmed osrednjih vrednot in idealov.<br /><br />Pripovedovanje resnice z govorom in pisanjem predstavlja imperativ za razvoj družbene zavesti in za ohranitev. Ob tem, ko mediji omogočajo posredovanje idej, informacij in podob (komunikacijo) o določenem življenjskem okolju in v njem živečih posameznikih, mediji hkrati projecirajo podobe drugih ljudi in njihovih življenjskih skupnosti (Cohen, Kennedy, 2000: 249). Avtorja v nadaljevanju pojasnjujeta, da morajo mediji omenjeno nalogo izvajati &raquo;without providing undue offence and provocation to the odler generation's values and religious persuasions.&laquo;&nbsp; nacionalne identitete.&nbsp;<strong><br /><br />Da bi lahko zgradili bolj&scaron;o prihodnost, moramo biti seznanjeni z resnico tega časa.</strong></p> <p style="color: #6a6968; font-family: Verdana, Geneva, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: 12px; line-height: normal; text-align: justify; background-color: #50b29b;">&nbsp;</p> <p style="color: #6a6968; font-family: Verdana, Geneva, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: 12px; line-height: normal; text-align: justify; background-color: #50b29b;">Socialni, politični in kulturni pluralizem, prav tako tudi pluralnost svetovnih nazorov, predstavljajo temelje demokratične družbe, zato mora biti v družbi omogočena svobodna komunikacija in zagotovljeno izražanje najrazličnej&scaron;ih idej. Do tega je pripeljal proces t.i. &raquo;socializacije medijev&laquo;. Mediji morajo služiti celotni družbi in delovati pod njenim nadzorom. Ob pravici do komuniciranja je bilo ljudem seveda potrebno zagotoviti tudi dostop do medijev, kar je terjalo globljo reformo socialnega sistema.69&nbsp;<br /><br />Sodelovanje državljanov v zadevah demokracije je bilo v zgodovini tudi sicer &raquo;vedno omejevano zaradi neenake porazdelitve komunikativne kompetence, neformalnih in nejavnih komunikacijskih kanalov ter neenakosti državljanov glede dostopa do komunikacijskih medijev.<br /><br />Te omejitve praviloma reducirajo javno razpravljanje na javno legitimiranje dominantnih mnenj v družbi, ki jih ustvarjajo elite politične in ekonomske moči71 in ki zmanj&scaron;ujejo možnosti državljanov, da bi pri&scaron;li do relevantinih informacij in omogočili drugim državljanom dostop do njih.72 Prav dejstvo, da &scaron;e nobena družba ni okusila demokratičnega modela komuniciranja v polnem pomenu &hellip; daje krila razpravljanju o poteh, po katerih bi člove&scaron;ka družba do njega lahko pri&scaron;la.&laquo; (Splichal, s.b., 1992: 6)<br /><br />Samo na ta način, z dostopom do komunikacijskih medijev, je mogoče posameznikom in skupinam zagotoviti izvajanje vloge političnih subjektov, kar z drugimi besedami pomeni omogočiti izvr&scaron;evanje pravice do njihove lastne identitete v najglobljem pomenu besede, zagotoviti možnost obvladovanja lastne usode, zagotoviti možnost samoopredeljevanja in, kar je v političnem smislu morda najpomembnej&scaron;e, omogočiti izvajanje demokratičnega samovladanja.&nbsp;<br /><br />Velja pritrditi tezi, da minimalna definicija demokracije zahteva udejanjanje t.i. temeljnih pravic, med katere pri&scaron;teva tudi svobodo mnenja, izražanja, govora in združevanja kot nujnih pogojev demokratičnega sistema (Bobbio, 1987: 25). Temeljnim značilnostim 68 Tako se je glasila teza &scaron;t. 31 političnega dokumenta poljskega gibanja Solidarnost iz leta 1981( Jakubowicz, 1998:.10).&nbsp;<br /><br />Osnovna misel v normativnem modelu demokracije je, da noben državljan ne bi smel imeti večjega institucionalno zagotovljenega vpliva na javne oz. skupne zadeve v javni razpravi kot kdorkoli drug in da bi morala imeti družba kot celota nadzor nad mediji (vključno z nadzorom lastnine, kar ne pomeni nacionalizacije), ne pa samo kak&scaron;en njen posebni del (npr. lastniki medijev).<br /><br />Izenačenost ne pomeni matematične enakosti, po kateri bi bil vsakdo pravzaprav poljubno zamenljiv s komerkoli drugim. Označuje, če uporabimo Deweyeve besede, &raquo;neoviran prispevek posameznika kot člana skupnosti k posledicam združenega delovanja. Enakopraven je zato, ker je merjen samo s potrebo in sposobnostjo koristne uporabe, ne pa z zunanjimi dejavniki, ki enemu vzamejo, da bi lahko drugi dobil in imel &hellip;&nbsp;<br /><br />Iznačuje učinkovito spo&scaron;tovanje vsega, kar je različno in edinstveno v vsakomer ne glede na fizične in psiholo&scaron;ke neenakosti.&laquo; (Splichal, 1997: 360). 71 Prim. Haralambos, Holborn, 1999: 521&ndash;531; Many, Knapp, 1998: 9&ndash;10, ki menita, da pri vpra&scaron;anju obstoječih družbenih elit ne gre za morebitno &raquo;monolitskost&laquo; elite, temveč za obstoj &raquo;poliarhičnega&laquo; sistema elit, ki je sestavljen iz določenih elementov, med katerimi se odvija proces njihovega medsebojnega tekmovanja tako znotraj kakor tudi med obstoječimi političnimi in gospodarskimi sferami (sektorji).&nbsp;<br /><br />Razpad javnosti kot (liberalne) javnosti je povzročil preoblikovanje javnega mnenja iz dejanskega mnenja javnosti v golo fikcijo in krinko, pod katero se skriva manipulativno javno objavljanje privilegiranih mnenj.&laquo; (Splichal, 1997: 303).&nbsp;&nbsp;<br /><br />Temeljnim značilnostim sodobnih demokracij je nedvomno mogoče pri&scaron;teti za&scaron;čito svobode izražanja in dostop do alternativnih virov informacij, ki niso pod nadzorom države in ki niso kako drugače monopolizirani. Omenjene predpostavke in postavke že pomenijo vstop na področje temeljnih človekovih pravic in svobo&scaron;čin, ki na splo&scaron;no predstavljajo temeljni kamen demokracije."&nbsp;<br /><br />Iz knjige dr. Andraža Ter&scaron;ka, SVOBODA KOMUNICIRANJA<br /><br />Začnite zbirati podpise, da boste lahko povedali kje je va&scaron; problem:&nbsp;<a href="http://www.gibanje-ops.com/datoteke/Peticija-za-odprtje-medijskega-prostora.pdf" style="font-weight: bold; color: #6a6968;"><strong><span style="text-decoration: underline;">Obrazec za fizično zbiranje podpisov&nbsp;</span></strong></a><br /><br />Elektronski podpisi&nbsp;<a href="http://www.pravapeticija.com/zahtevamo_odprtje_medijskega_prostora_na_nai_rtv_slo" style="font-weight: bold; color: #6a6968;">TUKAJ</a><br /><br />Mediji in to vsi v državi, se ukvarjajo predvsem z negativnimi posledicami, medtem, ko je o vzrokih, ki jih vse več povzročajo predvsem molk ali pa zamegljevanje. O pravih vzrokih za stanje, ki je daleč od normalnega, v na&scaron;ih medijih skoraj ni pogovorov in razprav.<br /><br /><span style="text-decoration: underline;"><a href="http://www.gibanje-ops.com/nujen-projekt-ops/odpravimo-vzroke" style="font-weight: bold; color: #6a6968;"><strong>ČE HOČEMO ODPRAVITI NAKOPIČENE PROBLEME, MORAMO NAJPREJ ODPRAVITI VZROKE, KI JIH VSE VEČ POVZROČAJO. (kliknite na ta tekst)</strong></a></span><br /><br />Da bi to lahko storili, je skrajni čas, da se začnemo o vzrokih za vse več na&scaron;ih težav, odkrito javno pogovarjati in to lahko delamo predvsem preko RTV SLO, ki jo ljudje financiramo direktno in kjer imamo novinarje, ki so dolžni take pogovore pripraviti, povabiti sogovornike in strpno ter nevtralno voditi take poglobljene razprave.<br /><br />Zato spo&scaron;tovani je treba najprej odpreti na nacionalni televiziji medijski prostor, ki bo omogočal pluralnost mnenj in razprav, po&scaron;teno podajanje informacij javnega značaja in ne bodo več diskriminirali in cenzurirali nikogar, ki ima kaj povedati in predlagati, kar bi na&scaron;i družbi pomagalo, da se osvesti in osvobodi nekaterih starih miselnih vzorcev, ki so &scaron;e vedno v ljudskih glavah in v glavah ljudi, ki imajo v rokah vse vzvode odločanja.<br /><br />Ne dopustite si sugerirati, da imamo v Sloveniji svobodne medije, ker to ne drži. Ne pomeni svobodo medijev to, da vam poročajo o vseh možnih &scaron;kandalih in aferah, družinskih tragedijah, takem ali drugačnem kriminalu in vseh mogočih slabih rečeh, ker so ravno to posledice, o vzrokih, ki jih povzročajo pa ni razprav in pravih debat. Posledica pa je, da se vse skupaj ljudem zagnusi, ko na primer afere ne doživijo epiloga in nehajo spremljati medije, ko tako nimajo informacij tudi tistih, ki so sicer prisotne v medijih in potrebne za odločanje.<br /><br />Mar ni cilj oblastnikov, da se za nič ne zanimate, da nimate informacij, da se ne znate odločati po lastni presoji? Tudi kar se tiče politike, ki dnevno določa o vsem kar potem mi živimo, je v medijih premalo pogovora o tem kje so vzroki, da je politika pravzaprav diskreditirana in na slabem glasu. Vse to in &scaron;e kaj bomo govorili na tretjem programu RTV SLO in na radiu, če boste pomagali pritisniti na vodstvo RTV SLO, da to dosežemo.<br /><br />Tukaj sta dve povezavi, ena je, da elektronsko podpi&scaron;ete peticijo, druga povezava pa vas pripelje do obrazca, ki ga lahko natisnete in zberete vsaj 25 podpisov podpore peticiji za odprtje medijskega prostora.<br /><br />Vsekakor pa vas vabimo, da ne držite več križem rok in se aktivirate morda prav prek te civilne pobude, podpi&scaron;ite in vsakodnevno spodbujajte druge, da bodo delali enako. Do 20. t.m. smo si postavili rok, da zberemo vsaj 1.000 podpisov, ker vemo kak&scaron;no je stanje politične kulture v Sloveniji in je to krivda tudi medijev, po drugi strani pa ne mislimo zbirati več tisoč podpisov, saj zahtevamo nekaj kar bi moralo biti samoumevno že od leta 1990, od kar smo postali pravno formalno demokratična država.<br /><br />Dajmo ljudje, najmanj kar lahko storite je, da podpi&scaron;ete ali elektronsko ali fizično in k temu pomebnemu dejanju povabite &scaron;e vse druge, ki jih imate radi ali pa so va&scaron;i znanci, some&scaron;čani ali sokrajani.<br /><br />Začnite zbirati podpise, da boste lahko povedali kje je va&scaron; problem:&nbsp;<a href="http://www.gibanje-ops.com/datoteke/Peticija-za-odprtje-medijskega-prostora.pdf" style="font-weight: bold; color: #6a6968;"><strong><span style="text-decoration: underline;">Obrazec za fizično zbiranje podpisov&nbsp;</span></strong></a><br /><br />Elektronski podpisi&nbsp;<a href="http://www.pravapeticija.com/zahtevamo_odprtje_medijskega_prostora_na_nai_rtv_slo" style="font-weight: bold; color: #6a6968;">TUKAJ</a><br /><br /><strong>TUDI OD TEGA JE ODVISNO KAK&Scaron;NO ŽIVLJENJE BOSTE ŽIVELI JUTRI, VI IN VA&Scaron;I OTROCI!</strong></p>